NARCIZEM

Živimo. Dihamo. Smejimo se. Pa vendar v nas nekaj šepeta. Tihi nemir. Občutek, da nekaj ni prav – čeprav je navzven vse »popolno«. Ljubezen? Ali pa le njen odsev. Smeh? Ali pa smeh skozi solze.

V razmerjih, ki nas naj bi grela, zmrzujemo. V besedah, ki nas naj bi tolažile, se izgubljamo. V očeh, ki naj bi bile dom, vidimo le praznino. To je svet prikritega narcisa. Ni kričav, ni brutalen. Je nežen, tih, topel, dokler ne postane leden. Njegovo orožje ni pest, ampak manipulacija. Ljubezen z zanko.

💘

Narcizem je osebnostna motnja, za katero je značilno pomanjkanje empatije, nezmožnost vživljanja v druge ter močna osredotočenost nase in na lastne koristi. Narcis gleda na ljudi, živali, naravo in druge resurse zgolj kot na sredstva za doseganje lastnih ciljev, kot so pozornost, denar, moč ali občutek pomembnosti. V intimnih odnosih se njegovo vedenje pogosto razkrije v obliki manipulacije, nadzora, in čustvenega izkoriščanja, saj mu notranji uvidi in samorefleksija manjkajo. Posledično pogosto povzroča bolečino in zmedo drugim, ne da bi za to prevzel odgovornost.

Narcizem kot osebnostna motnja se je razvil v več različic. Zelo poznan je odkriti narcizem, ki se prepozna precej hitro. Nevarna je različica prikritega narcizma, ki te razjeda počasi in nevidno, dokler včasih ni že prepozno.

Narcistično osebnostno motnjo nikakor ne zamenjujmo z narcističnimi nagnjenji in reakcijami, ki so prisotne v marsikomu. Večje so posledice doživetih travm, bolj se nagnjenja razvijajo v motnjo, ki jo lahko rangiramo od blage do zelo hude.

Narcistična osebnost vključuje globok občutek lastne pomembnosti, potrebo po občudovanju in pomanjkanje empatije. 

TOKSIČNI ODNOSI

KO NE VEŠ VEČ, KDO SI

Narcis te najprej povzdigne. Zanj si edina. Nepogrešljiva. Zdi se, kot da si končno »doma«. Nato pa, počasi, neopazno, začneš izgubljati delčke sebe.

Začneš se spraševati: »Ali sem res preobčutljiva? Zakaj me boli? Zakaj mi ni več dovoljeno biti jaz?«

In medtem ko ti pojasnjuješ svoja čustva, se on oddaljuje. Ko iščeš resnico, on ustvarja meglo. Ko si ranjen/a, ti ponudi tišino. Prijazno, hladno tišino, ki te zareže globlje kot vsak krik.

MOŠKI ali ŽENSKA?

Toksičen odnos ni stvar spola – temveč dinamike. Ne gre za to, kdo je moški in kdo ženska, ampak kdo manipulira in kdo izgublja sebe.

V toksičnem odnosu:

  • se eden stalno opravičuje,
  • drugi nikoli ne prevzame odgovornosti,
  • vlada napetost, tišina, čustvena praznina,
  • ljubezen boli bolj, kot zdravi.

To ni ljubezen – je odvisnost. Ciklus zmede, krivde in upanja. In četudi verjameš, da ljubiš, se vprašaj: Ali ob tem še čutiš sebe?

Prava ljubezen ne briše tvoje vrednosti. In ni ti treba hoditi po prstih, da bi bil/a dovolj.

PRIKRITI NARCIS

Ni kričav. Ni nasilen. Ni zloben, na prvi pogled. Je tiho ranjen. Nedolžen. Pogosto celo duhovno »zavesten«. Empatija je njegov kostum, ne srž. Ko govori o sočutju, misli nase. Ko se zdi ranljiv, v resnici manipulira.

Njegova moč je subtilnost: prikimavanje z očmi, molk ob tvoji bolečini, pasivna kazen, hladna odsotnost. Vse to pusti brazgotine, ki jih nihče ne vidi, samo ti jih čutiš.

In začneš dvomiti vase. Dvomiš vase toliko časa, da postaneš nekdo drug. Nekdo tišji. Nekdo bolj previden. Nekdo, ki se iz dneva v dan bolj izgublja.

IZGUBI SE, DA SE PONOVNO NAJDEŠ

Na začetku je bil kot iz sanj.

Rekel je, da me razume kot še nihče. Da sem drugačna. Posebna. Čutila sem, da sem končno srečala sorodno dušo. Njegov pogled me je božal, njegove besede so me dvigovale, njegov objem me je umiril. Vse je bilo prav, dokler ni bilo več nič.

Počasi, skoraj neopazno, sem začela izgubljati sebe.

Sprva je bilo to nežno: pozabil je, kar sem mu zaupala. Ni me poslušal. Ponižal me je z ironičnim nasmeškom. V meni je nekaj zakričalo, a sem utihnila, saj mogoče res pretiravam?

Ko sem bila žalostna, je rekel, da je preveč utrujen, da me posluša. Ko sem se razjezila, je trdil, da sem histerična. Ko sem želela pogovor, se je umaknil. Vedno znova. Molče. In vsakič sem jaz prosila zanj.

Rekel mi je, da sem občutljiva. Da si vse zmišljujem. Da imam preveč pričakovanj. In ko sem želela oditi, me je prosil naj ostanem – ker me ima rad.

Tako sem ostajala. Občutek ljubezni me je hranil. A cena zanj je bila – jaz.

Ne veš, kaj se dogaja, ne veš, kam greš, ne veš, kaj bo. A veš, da moraš. Sledi svojemu notranjemu občutku. Naj bo hudo, naj bo nevzdržno. Znotraj veš, da mora biti drugače. Prepusti se toku življenja...

Izstopi iz svoje nevidne kletke in poleti v svobodo!